Vsak človek si želi biti srečen. V naši podzavesti, v globini duše, je koncept sreče nedeljivo povezan z ljubeznijo. Ljubezen se izraža kot skrb, sočutje, žrtvovanje, vzgajanje drugih, pomoč. Enostavno rečeno, ljubezen je dajanje duševne, duhovne in fizične energije.
Da bi preživeli na fizični ravni, je nujno, da večinoma porabljamo in sprejemamo, čeprav je tudi poraba energije prisotna, tako kot je za ulov plena potrebno iti na lov. Vendar pa je za preživetje na duhovni ravni potrebno učenje, razvijanje sposobnosti, komuniciranje, torej je potrebno več dajati kot prejemati. Da bi ohranili dušo, je predvsem potrebno dajati energijo. Če telo pridobiva življenjsko energijo skozi potrošništvo, duša pridobiva energijo skozi dajanje.
