Najnovejša knjiga Skrivnost sreče, daje na 76 straneh vsa pomembna navodila za gradnjo srečnega življenja!
Zdi se, kot da je mogoče neskončno potovati v globino slik, proti nežni liniji obzorja – kjer se nebo sreča z zemljo – v svetlobne, čudovite daljave.
V vseh slikah se čutijo ljubezen, toplina in svetloba.
Vsaka slika odraža določeno notranje stanje in v človeku prebuja tista čustva, ki ga osrečujejo, rešujejo in zdravijo.
Sergej Nikolajevič Lazarev je znan po svojih knjigah, predavanjih in seminarjih o osebnostnem in duhovnem razvoju človeka, pomemben del njegovega delovanja pa predstavlja tudi umetnost, kot močno orodje za prenos občutkov od avtorja h gledalcu.
V vsakem delu se čutita njegova duša in energija, ki odražata določeno notranje stanje, odvisno od posamezne stvaritve.
Sergej Nikolajevič poudarja, da »tisto, kar vidimo, je oblika, v svojem bistvu pa gre za naša občutja, naša čustva – za videnje prisotnosti Božanskega v vsem. V prvi vrsti se to uresničuje skozi kompozicijo in barvo.«
Mnogi že vedo, da Sergej Nikolajevič Lazarev ustvarja slike in da v ta proces vlaga poseben pomen. V vsakem njegovem delu se čutita duša avtorja, njegova energija in njegova čustva. Slike S. N. Lazareva odlikujeta posebno barvno razpoloženje in izvirna kompozicija; iz tega so razvidni skriti pomeni in globoko avtorjevo razumevanje sveta.
Skozi svoja dela si avtor prizadeva prenesti občutke in svoj pogled na svet. Vsaka slika odraža določeno notranje stanje in v človeku prebuja tista čustva, ki ga osrečujejo, zdravijo in rešujejo. Človek ob tem začuti specifična čustva, se obrne vase, v stik s svojimi občutji in doživljanji, se potopi v svojo podzavest — in na ta način se začne notranja preobrazba.
Sergej Nikolajevič poudarja, da »tisto, kar vidimo, je oblika, a v svojem bistvu gre za naša občutja, naša čustva – za zaznavanje prisotnosti Božanskega v vsem. V prvi vrsti se to izraža skozi kompozicijo in barvo.«
»Najpomembnejše je začutiti, zakaj sploh ustvarjaš sliko. Slikarstvo je čudovita umetnost, ki človeku omogoča, da postane notranje srečen. Treba je poiskati občutek, čustvo in smer, kamor naj bo to usmerjeno, ga upodobiti in nato to usmeritev prenesti na gledalca.
Bistveno je, da znaš na platnu izraziti tisto, kar nosiš v srcu. Pravi umetnik si ne prizadeva upodabljati predmetov, temveč to, kar je med njimi.«
